Kaj je sindrom bolne stavbe?

Oglejmo si nekaj najpogostejših, ki povzročajo sindrom bolne stavbe. Običajne vsakdanje stvari, ki nas obkrožajo, s katerimi živimo in na katere nikoli ne bi pomislili, povzročajo sindrom bolne stavbe.

Biološka onesnaževala lahko najdemo v vsakem gospodinjstvu. Sem spadajo virusi, bakterije, mačja slina, živalski prhljaj, cvetni prah, hišni prah, pršice, ... Nadzor relativne vlažnosti v domu je lahko koristen. V domovih je priporočljivo vzdrževati relativno vlažnost med 30 in 50 %. Mokre površine kot stoječa voda, z vodo poškodovani materiali so odlična podlaga za razmnoževanje plesni, gliv, bakterij in žuželk. Vlažna in topla okolja so zelo dobrodošla za domače pršice, ki so najpogostejši onesnaževalec.

Viri slabega zdravja so cvetni prah rastlin, plesni, virusi, ki jih prenašajo ljudje in živali, hišni ljubljenčki, iztrebki škodljivcev ali žuželk, virusi in bakterije, beljakovine v urinu hrčkov, morskih prašičkov, domačih miši, podgan, onesnažen centralni sistem za upravljanje zraka, če ni ustrezno vzdrževan, plesni v kopalnicah, posteljnini, preprogah itd. Biološka onesnaževala proizvajajo živa bitja.

Otroci, ljudje s težavami z dihanjem, alergiki, starejši ljudje in ljudje s pljučnimi boleznimi so dovzetni za biološke povzročitelje bolezni v zraku v zaprtih prostorih. Omotica, vročina, prebavne težave, težko dihanje, kašelj, solzenje oči, kihanje so najpogostejše zdravstvene težave, ki spremljajo nekatere vrste astme in alergijskega rinitisa.

Vpliv ogljikovega monoksida na kakovost zraka v prostoru je zelo pomemben, viri pa so zelo različni. Ogljikov monoksid nima vonja, je brezbarven in zelo strupen plin, ki vas lahko ubije, še preden se zaveste, da je v vašem domu. Na vaše zdravje vplivajo puščajoči dimniki in peči, plinski štedilniki, tobačni dim, neogrevani petrolejski in plinski grelniki, avtomobilski izpušni plini iz pritrjenih garaž, bližnjih cest, parkirišč itd. Pri nizkih koncentracijah se lahko pojavijo bolečine v prsih in utrujenost. Pri zmernih koncentracijah se lahko pojavijo angina pektoris, zmanjšano delovanje možganov in motnje vida. Višje koncentracije lahko povzročijo zmedenost, slabost, glavobol, poslabšanje vida in koordinacije ter so smrtno nevarne.

Formaldehid pa je brezbarven in vnetljiv plin z močnim vonjem. Najdemo ga v pohištvenih izdelkih, izdelkih za lase, laku za nohte, zobni pasti, milu, gnojilih in pesticidih, gradbenih materialih in izolaciji, tekočinah za pomivanje posode, papirnatih izdelkih, lakih in zaključnih premazih itd. Njegova vsebnost je višja v novih lesenih izdelkih (talne obloge in pohištvo ter nekatere tkanine). Prisoten je v izpušnih plinih, tobačnem dimu, v ozračje se sprošča med požari in je sestavni del smoga. Formaldehid draži kožo, oči in sluznico dihal. Med vsemi škodljivimi učinki je rakotvornost formaldehida zagotovo najbolj zaskrbljujoča. Poškoduje genetski material celic in sproži procese, ki lahko vodijo v raka. Formaldehid je povezan z rakom nosne votline in grla. Najbolj ogroženi pa so ljudje, ki so formaldehidu izpostavljeni pri svojem delu.

Alergijska reakcija ob prisotnosti formaldehida se lahko pojavi kot draženje nosu, bolečine v grlu, kihanje, kašelj, utrujenost, kožni eritem.

Določena količina formaldehida neizogibno konča v krvi, zato je pomembno sprejeti vse potrebne previdnostne ukrepe za omejitev njegovega kopičenja v tkivih in vitalnih organih.

Na splošno se morate izogibati uporabi preprog in pohištva iz ivernih plošč, vedno poskrbeti za ustrezno izmenjavo zraka in prezračevanje v domačem okolju ter uporabljati varne in nadzorovane vire ogrevanja,

poskušajte kupiti materiale z oznako E1 (nizka koncentracija formaldehida), uporabljajte klimatske naprave ali razvlaževalnike zraka za stabilizacijo temperature v stanovanju (vročina in vlažnost povečujeta sproščanje formaldehida v zaprtih prostorih).

Formaldehid se uporablja v večini lepil, ki se uporabljajo za izdelavo kompozitnih plošč. Del formaldehida se veže, del pa ne reagira. Nereagirani formaldehid počasi izstopa iz plošče. Lesnopredelovalna industrija si že vrsto let prizadeva za povečanje kakovosti izdelkov in s tem zmanjšanje emisij formaldehida iz ploščnih kompozitov - to je delež odprtosti površine, skozi katero se formaldehid lahko nemoteno sprošča. Zaradi visoke stopnje topnosti v vodi se zelo hitro absorbira v človeško telo.

Radon je naravni radioaktivni plin brez vonja in barve. Kopiči se v zaprtih prostorih in je lahko rakotvoren. Izvira naravno iz zemlje. Sliši se strašljivo, da je radon prisoten v vseh objektih, tako poslovnih kot stanovanjskih. Vendar je najpomembnejša njegova koncentracija, mejna vrednost pa je običajno predpisana z zakonom. Radon zlahka vstopa v stavbe skozi razpoke v talni plošči, jaških, vodovodnih ali električnih instalacijah, s prezračevanjem itd Največja nevarnost prekomerne izpostavljenosti radonu je pljučni rak.